Logarjevi Demokrati bi na posvetovalnem referendumu preverjali naklonjenost e-volitvam

Po naših informacijah v poslanski skupini nepovezanih poslancev s predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem na čelu razmišljajo o vložitvi pobude za razpis posvetovalnega referenduma. Volilce bi vprašali, ali podpirajo uvedbo digitalnih volitev, posvetovalni referendum pa so si zamislili skupaj z državnozborskimi volitvami marca prihodnje leto.

V vrhu Demokratov so o omenjenih načrtih redkobesedni, naših informacij pa niso zanikali. Razpoloženje volilcev pa že preverja podmladek Demokratov – Mladi Demokrati. Tako so na družbenih omrežjih v podpis ponudili peticijo za uvedbo možnosti elektronskega glasovanja (e-volitev).

Ob tem poudarjajo, da bi se vsi obstoječi načini glasovanja – fizična volišča, predčasno glasovanje in glasovanje po pošti – ohranili, z uvedbo možnosti elektronskega glasovanja pa, da bi se državljanom omogočilo večjo dostopnost, fleksibilnost in vključenost.

Izpostavljajo, da bi se z elektronskim glasovanjem izognili tveganjem poštnih zamud, olajšali bi uresničevanje volilne pravice starejšim in invalidom, ki težko dostopajo do volišč, prihranili bi čas vsem, ki živijo daleč od svojega uradnega volišča ... Možnost novega načina glasovanja bi po prepričanju Mladih Demokratov prispevala tudi k višji udeležbi mladih, ki – kot pravijo – živijo digitalno.

Podmladek še navaja, da bi z elektronskim glasovanjem dobili "varno, sodobno alternativo", in se sklicuje na izkušnje z digitalnim glasovanjem v Estoniji. Ob tem pa opozarja, da bi uvedba e-volitev zahtevala spremembo zakonodaje in temeljito tehnično pripravo, ki bi sistem naredila res varen.

Demokrati ocenjujejo, da bodo ostali poslanci predlogu težko nasprotovali

Pobudo za posvetovalni referendum sicer lahko da vsak poslanec, odločitev o njegovem razpisu pa sprejme državni zbor z večino navzočih poslancev. Vendar pa v Logarjevi stranki prevladuje ocena, da bi preverjanju volje ljudstva glede možnosti elektronskega glasovanja težko kdo od poslancev nasprotoval.

Ali so z načrti Demokratov seznanjeni, smo vprašali več poslancev tako iz koalicijskih kot iz opozicijskih vrst. Vsi po vrsti so nam odgovorili, da ne. Večina naših sogovornikov je ob tem poudarila, da bi bilo povečanje udeležbe na volitvah in referendumih vsekakor dobrodošlo, so se pa vprašali, ali bi bilo res mogoče zagotoviti varno izvedbo elektronskega glasovanja.

Direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič meni, da bi bilo treba pred odločitvijo pri nas počakati še na kakšen primer dobre prakse v tujini in da zgolj Estonija, kjer pa tudi obstajajo nekateri odločni nasprotniki elektronskega glasovanja, ni dovolj. A se doslej e-volitve drugod niso "prijele" – v peščici držav so jih uvedli v zelo omejenem obsegu.

Zorčič problem vidi v tem, da za razliko od bančnega informacijskega sistema, kjer je mogoče spremljati transakcijo od začetka do konca, v primeru dvoma v volilni izid tega, kako je nekdo glasoval, ni mogoče preveriti. Ustava namreč zagotavlja tajnost glasovanja, zato se ne sme beležiti, kako je volilec glasoval.

"Če pa bo prišlo v družbi kdaj do soglasja, da je mogoče nekje v informacijskem sistemu pod neko identifikacijo zabeležiti volilčev glas in bodo zgolj pooblaščeni organi v primeru dvoma v volilni izid lahko preverili, kako je posamezni volilec glasoval ter to primerjali z rezultati, pa imamo lahko nekoč tudi elektronske volitve," poudarja Zorčič. Želi pa si, da bi v prihodnjih letih vendarle naredili korak naprej, tako da bi digitalizirali volilne imenike in bi s tem lažje spremljali udeležbo.